Zgodovina Hiše Aleš

Naša zgodba

Nebeško dobre, sočne, malce v dimu sušene domače kranjske klobase, ki jih je Aleševa stara mati Pepca skrbno vlagala v olje in so se z njimi do sitega podprli prašni furmani in utrujeni popotniki, so le še prijazen spomin na čase, ko je stalo na dvorišču nekaj košatih starih jablan in je bil tu, kjer zdaj Vi sedite, še gozd. Do nedavnega je zunaj za hladno poletno senco skrbela ogromna lesena marela, ki jo je pred skoraj pol stoletja postavil gospodar Filip Aleš, gradbenik, in je postala prava maskota hiše. “Tam, kjer je zunaj velika lesena marela…” so usmerjali goste domačini. Pa jo je načel zob časa in nekega viharnega dne je omagala pod silo vetra. Zdaj gostje poleti zunaj posedajo pod velikimi platnenimi senčniki, hladi pa jih bližina gozda, svežina travnikov Sorškega polja in Sava tamle spodaj v strugi, ki jo je še vedno slišati, čeprav je tu že zalila večino svoje soteske Zarice in začela oblikovati jezero.

Veliko so Aleševi prigospodarili v teh dolgih desetletjih. Če človek pomisli, da je v šestdesetih letih, ko je začela na svoje in kuhinjo prevzela gostilničarka Lojzka Aleš, gostilna imela le štiri ali pet miz in mali šank. Kasneje so jo širili in oblikovali izbrani slovenski arhitekti s posebnim poudarkom na notranji ureditvi. Danes je to daleč poznano, ugledno in spoštovano gostišče s svojimi prenočišči, z moderno kuhinjo, s prijaznim vrtom in s celo galerijo izbranih slik slovenskih slikarjev. Pravi kulturni hram!

V letih, ko je Lojzka začela s svojim gostinstvom, je kuhinja po vsej Zasavi in daleč naokrog slovela po sočnih telečjih nadevanih prsih, krvavicah z veliko blago dišeče mete, po ocvirkovci, ki je doma v njeni Poljanski dolini, in po drugih domačih dobrotah. Nekaj teh jedi je še vedno v “železnem repertoarju” gostilne.

Sicer pa Aleševa kuhinja danes pod budnim očesom že tretje generacije pripravlja najbolj izbrane jedi za gurmane, sladokusce. Stalni italijanski gostje so pred leti, ko so kar celo desetletje pri Aleševih bivali, nehote vnesli v njihovo kuhinjo toskanski in mediteranski pridih. To jo je še posebej požlahtnilo. Danes so v dnevni ponudbi poleg ostalega ribe vseh vrst, izbrane mesnine, kot dih nežne sladice… Ste že pokusili njihov file brancina po mediteransko pa hišni biftek ali pa fuže s tartufi? Niste? To vendar morate spoznati, zato ne odhajajte predaleč…

Picture1.png
Picture2.png